Univerza v Ljubljani
Medicinska fakulteta
Katedra za družinsko medicino
DRUŽINSKA
MEDICINA
NAVODILA ZA ASISTENTE
1. izdaja
Ljubljana, oktober 2003
DRUŽINSKA MEDICINA - NAVODILA ZA ASISTENTE,
1. izdaja
Urednik: Igor Švab
Avtorji: Igor Švab,
Mateja Bulc, Dean Klančič,
Vlasta Vodopivec-Jamšek, Darinka Klančar, Janko Kersnik, Danica Rotar-Pavlič
Tehnično urejanje: Janko Kersnik
Izdala: Katedra za družinsko medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Založilo: Združenje
zdravnikov družinske medicine - SZD
Tisk: Tiskarna in
knjigoveznica Radovljica
Naklada: 100 izvodov
Copyright Ó
Združenje zdravnikov družinske SZD - 2003
Vse pravice pridržane.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna
in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
61:316.356.2(035)
378.14:61
DRUŽINSKA medicina. Delovno gradivo za asistente / [izdala] Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino ; [avtorji Igor Švab ... et al.; urednik Igor Švab] - 1. izdaja – Ljubljana : Združenje zdravnikov družinske - SZD, 2003
ISBN 961-91029-8-3
1. Švab, Igor
126784000
KAZALO
Priprava zglednega zdravstvenega kartona
POGOJI ZA PRISTOPITEV H KOLOKVIJU
DAN 1: UVOD V DRUŽINSKO MEDICINO
Žiga (Živa)
Gorjup - virusni respirstorni infekt
Janko (Jana)
Ferbežar - bolečina v križu
Nino (Nina)
Horvat - akutna nezapletena okužba sečil
Mate (Majda)
Devetak - bolečina v žlički
Vanja
(Viktor) Babič - arterijska hipertenzija
Darko
(Darka) Drozg - Stanje po prebolelem AMI
Lojze
(Lojzka) Novak - alkoholizem
Tadej
(Tanja) Gantar - depresija
UVOD
V študijskem letu 1994/1995
se je na Medicinski fakulteti začel predmet družinska medicina. Takratni
začetki so bili skromni: fakulteta se je odločila, da delo zaupa majhni skupini
zagnancev, ki smo v začetku še delali pod okriljem Katedre za socialno
medicino. Razen nekaj najosnovnejše tehnične opreme so bili naši pogoji
skromni. Kljub temu smo uspeli izpeljati inovativen
program, ki je počasi postajal sinonim za kakovostno izvajanje medicinskega
pouka.
Že od vsega začetka je bila
osnova našega pouka v stalnem spremljanju kakovost. Uvedli smo študentske
ankete in veliko pozornosti še vedno namenjamo mnenju študentov. Sčasoma se je
nabralo veliko pripomb. Večina je pohval, nekaj pa je tudi kritičnih pripomb.
V tem času so se tudi
spremenile okoliščine našega dela. Preselili smo se v nove prostore, dobili smo
administrativno pomoč in kadrovsko smo se močno okrepili. Število asistentov
raste, na katedri smo trije fakultetni učitelji, tako da je porazdelitev dela
enostavnejša. Potrebe po uskladitvi vsebine študija so vse pomembnejše, tudi
zato, ker se v delo vključuje vse več asistentov.
Od zadnje posodobitve
navodil je minilo skoraj deset let. V tem času smo si pridobili nove izkušnje
in to je bil tudi razlog, da pripravimo nova navodila, ki naj bi nam olajšala
delo.
Pričujoče gradivo je osnova
za utemeljeno diskusijo na Katedri pri pripravi izboljšanega programa v
študijskem letu 2003/2004.
Igor Švab
Urednik
CILJ
ŠTUDIJA
Usposobiti
slušatelje, da se bodo znali vživeti v bolnika, dejavno vključiti v okolje, v
človekovo življenje v času otroštva, zorenja in staranja, v šolo in dom,
načrtovati diagnostiko, zdravljenje in preventivo bolezni v ambulanti ter
uporabiti doslej pridobljeno znanje v določenem okolju pri določenem bolniku.
Študentovo
poučevanje naj bi med študijem zajemalo naslednja štiri področja:
−
aplikacija
znanja kliničnih strok na probleme prvega stika bolnika z zdravstveno službo,
−
odnos
med bolnikom in zdravnikom,
−
sodelovanje
z okoljem, v katerem zdravnik dela,
−
osnove
ekonomike in poslovanja.
KLINIČNE
SLIKE
Pričakujemo, da bodo študenti v času vaj osvojili znanje
o najpogostejših kliničnih slikah v družinski medicini v predlaganem obsegu.
1 = Študent mora spoznati in uvrstiti klinično sliko, da
si lahko poišče dodatne informacije.
2 = Študent mora
znati obravnavati bolnika s tako klinično sliko v vsakdanji praksi.
D = Študent mora postaviti
diagnozo s kliničnim pregledom ter enostavnimi diagnostičnimi preiskavami.
T = Študent mora bolezen
znati zdraviti (brez zapletov).
|
|
1 |
2 |
D |
T |
|
Bolečina v križu |
|
X |
|
X |
|
Bolečina v prsnem
košu |
X |
|
X |
|
|
Bolečina v
trebuhu |
X |
|
X |
|
|
Bolečina v
spodnjem udu |
|
X |
X |
|
|
Glavobol |
|
X |
X |
|
|
Povišana
temperatura |
|
X |
|
X |
|
Utrujenost |
X |
|
X |
|
|
|
1 |
2 |
D |
T |
|
Nezavest |
X |
|
X |
|
|
Akutna
zmedenost |
X |
|
X |
|
|
Bruhanje |
|
X |
X |
|
|
Zgaga |
|
X |
|
X |
|
Zaprtje |
|
X |
|
X |
|
Driska |
|
X |
|
X |
|
Zastrupitve s
hrano |
X |
|
X |
|
|
Debelost |
|
X |
|
X |
|
Motnje hranjenja |
X |
|
X |
|
|
Anksioznost |
|
X |
|
X |
|
Depresivnost |
X |
|
X |
|
|
Samomorilni poskus |
X |
|
X |
|
|
Nespečnost |
|
X |
|
X |
|
Zloraba
prepovedanih drog |
X |
|
X |
|
|
Tvegano in
škodljivo pitje |
|
X |
|
X |
|
Odvisnost od
alkohola |
X |
|
X |
|
|
Palpitacija |
X |
|
X |
|
|
Motnje ritma |
X |
|
X |
|
|
Kolaps |
|
X |
|
X |
|
CVI na domu |
X |
|
X |
|
|
Periferni edem |
X |
|
X |
|
|
Golenja razjeda |
|
X |
|
X |
|
Dispneja |
X |
|
X |
|
|
Kašelj |
|
X |
|
X |
|
KOPB, astma |
|
X |
|
X |
|
Dizurija |
|
X |
|
X |
|
Poškodbe |
|
X |
X |
|
|
Nujna stanja |
X |
|
X |
|
|
Motnje spolnosti |
X |
|
X |
|
|
Motnje vida |
X |
|
X |
|
|
Motnje sluha |
X |
|
X |
|
|
Motnja ravnovesja |
X |
|
X |
|
|
Povišan krvi tlak |
|
X |
|
X |
|
Povišana vrednost
holesterola |
|
X |
|
X |
|
Povišana vrednost
sladkorja |
|
X |
|
X |
|
Terminalni bolnik |
X |
|
X |
|
|
Bolnik z rakom |
X |
|
X |
|
Veščine
Veščine, ki jih mora
študent ob koncu študija obvladati, so naslednje:
1 = ima teoretično znanje o veščini
3 = ima teoretično znanje o veščini, nekajkrat jo
je izvedel pod nadzorstvom
4 = ima
teoretično znanje o veščini, jo rutinsko zna izvesti
|
|
1 |
2 |
3 |
4 |
|
Zapisovanje v karton |
|
|
|
X |
|
Pogovor z bolnikom |
|
|
|
X |
|
Pogovor z duševno bolnim |
|
X |
|
|
|
Telesni pregled odraslega |
|
|
|
X |
|
Telesni pregled otroka |
|
|
X |
|
|
Telesni pregled starostnika |
|
|
|
X |
|
Merjenje krvnega tlaka |
|
|
|
X |
|
Diagnostični postopek |
|
|
|
X |
|
Interpretacija izvidov |
|
|
|
X |
|
Diagnostična odločitev |
|
|
|
X |
|
Ocena (srčno-žilne)ogroženosti |
|
|
|
X |
|
Ocena PEF |
|
|
X |
|
|
Ocena pitja alkohola |
|
|
|
X |
|
Ocena delovanja družine |
|
|
|
X |
|
Vodenje bolnika z kronično boleznijo |
|
|
X |
|
|
Vodenje telefonskega pogovora (bolnik, svojci) |
|
X |
|
|
|
Hišni obisk |
|
|
X |
|
|
Umirajoči bolnik |
|
|
X |
|
|
Mrliški in (krajevni) ogled |
|
X |
|
|
|
Terapevtska odločitev |
|
|
X |
|
|
Pisanje recepta |
|
|
|
X |
|
Aplikacija injekcije na terenu (s.c., i.m., i.v.) |
|
|
|
X |
|
Kateterizacija mehurja pri ženski in moškem na terenu |
|
X |
|
|
|
Izpiranje sluhovoda |
|
|
X |
|
|
Cepljenje |
|
|
|
X |
|
Aplikacija zdravila s pršilnikom |
|
|
|
X |
|
Predpisovanje tehničnih pripomočkov |
|
|
|
X |
|
Sodelovanje z lokalnimi društvi |
|
X |
|
|
|
Svetovanje zdravega življenjskega sloga |
|
|
|
X |
|
Svetovanje spremembe nezdravega sloga življenja |
|
|
X |
|
|
Vodenje staleža |
|
|
X |
|
|
Priprava predloga za ZK |
|
|
X |
|
|
Priprava predloga za IK |
|
X |
|
|
|
Napotitev |
|
|
|
X |
ORGANIZACIJA
POUKA
Pouk poteka na Katedri za
družinsko medicino in v mentorskih ambulantah. Seminarji na katedri potekajo
pod vodstvom asistentov.
PRIJAVA
Roki
Študenti se za predmet družinska medicina prijavijo najkasneje 14 dni pred začetkom študijskega termina. Za naslednje študijsko leto prijava do meseca septembra ni možna.
Predmet je možno opravljati samo v času, ko se odvijajo posamezni študijski bloki, ne pa izven njih. Izjeme dovoljujemo le tistim študentom, ki so praktični del predmeta opravljali pri verificiranih mentorjih v tujini (npr. prof. Fishkin v New Yorku). Ti študentje morajo opraviti samo dodatnih 14 dni praktičnega dela v ambulanti v Sloveniji.
Teoretični del predmeta, ki poteka kot delo na katedri, je obvezen in se v vsakem primeru opravlja v predpisanem času. Zato ni možno opravljati dveh predmetov hkrati v istem terminu.
Prijavljanje
Prijave sprejema
samo tajnica Katedre za družinsko medicino. Študentje se lahko prijavijo po
telefonu na številko: 01 438 69 15 ali po elektronski pošti na naslov: kdrmed@mf.uni-lj.si.
Ob prijavi naj
študentje poleg svojih podatkov (ime, priimek, naslov) navedejo tudi ime in
priimek mentorja, pri katerem bodo opravljali praktični del predmeta.
Omejitve pri prijavah
Ø
K
predmetu se lahko prijavijo samo študentje, ki so že vpisani v 6. letnik.
Ø
Vsak
mentor ima lahko istočasno samo enega študenta.
Ø
Prijav
brez predhodnega dogovora z mentorjem ne bomo sprejemali. To pomeni, da se
morajo študenti z mentorjem predhodno dogovoriti, če jih je pripravljen
sprejeti. Mentor pisno potrdi, da bo študent pri njem opravljal vaje. Podpisan
obrazec mora biti na katedri vsaj 14 dni pred terminom in predstavlja uradno
prijavo za rok. Tajnica preveri, ali študent izpolnjuje pogoje in potem potrdi.
Seznam zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za mentorstvo, visi na oglasni deski
Katedre za družinsko medicino.
Ø
Mentor
lahko mentorstvo tudi odkloni (npr. če študent še nima opravljenega kroženja iz
interne medicine, kirurgije ali iz drugih razlogov).
Ø
Število
udeležencev v vsakem terminu je omejeno. Prednost imajo študenti, ki so se prej
prijavili.
Ø
Kandidati,
ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, pa želijo opravljati vaje iz predmeta
Družinska medicina, najmanj 14 dni pred začetkom študija naslovijo prošnjo s
podrobnim opisom izpolnjevanja pogojev in obrazložitvijo, zakaj želijo
opravljati predmet, na predstojnika Katedre.
Obvestilo o začetku študija
Študentje, ki so izbrani za opravljanje predmeta v določenem terminu, bodo predhodno (približno 1 teden pred začetkom) pismeno obveščeni.
OBLIKE
POUKA
Delo v mentorskih ambulantah
Študentje
delajo v mentorskih ambulantah pod mentorjevim nadzorstvom. Mentorsko delo
predstavlja osnovo pouka.
Katedra
za mentorje organizira redne oblike izobraževanja v sodelovanju z Združenjem
zdravnikov družinske medicine. Vsebino učnih delavnic pripravimo skupaj, konkretna
izvedba poteka pod vodstvom združenja. Prispevek katedre obsega vključevanje
asistentov, pripravo gradiv in vodenje delovnih skupin.
Študentje
so z delom v ambulanti praviloma izjemno zadovoljni, vedno znova pa dobivamo
naslednje pripombe:
·
mentor
študentu ne dopusti dovolj samostojnega dela.
Gre
za resno težavo takrat, kadar si študent samostojnosti želi, pa je ne doseže. V
tem primeru je študent v ambulanti preveč pasiven in od predmeta ne odnese
dovolj. Take primere poskušamo odkriti in se po možnosti z mentorjem
pogovoriti.
·
mentor
je preobremenjen.
Zelo
pogosta težava. Mentorji pogosto mislijo, da morajo študenti ves čas pouka
prebiti pri njih. To ni res! Mentorji morajo študentu le organizirati delovni
čas, kar je njihova odgovornost. Lahko pa študenta pošljejo drugam (v
patronažno službo, k drugemu zdravniku, v laboratorij, fizioterapijo),
še posebej takrat, kadar je mentor zaradi kakršnegakoli razloga odsoten. Tudi v
dnevih, ko je pri mentorju, ima študent lahko določene naloge, kot npr. obisk
družine, priprava zdravstvenega kartona, študij določenega primera...
Mentor
mora študentu v okviru časa, ki mu je na voljo, omogočiti pripravo izdelkov, ki
jih mora narediti (opis družine, priprava seminarjev, zglednih kartonov ipd.).
Sodelovanje med mentorjem in asistentom je pomembno. Prisotnost študentov v
mentorskih ambulantah se preverja po telefonu.
Predavanja
Ker je pouk družinske medicine
naravnan izrazito aktivno, predstavljajo predavanja manjši del pouka. Predavane
bodo naslednje teme:
−
Vodenje
zdravstvene dokumentacije
−
Osnove
sporazumevanja
−
Oblike
nadzora nad kakovostjo dela
−
Družina
v družinski medicini
−
Zdravstvena
napaka
Predavanje
“zdravstvena napaka” poteka v obliki dramatiziranega sodnega procesa. Študentje
dobijo vnaprej (med delom v skupini) gradivo, ki ga preštudirajo. Razdelijo se
v tri skupine: zagovornike in tožnike zdravnika ter sodnike. Po predstavitvi
primera se izreče “sodba”.
Primer:
Zdravnik je dežural čez vikend.
Pred tem je imel delovno soboto, dežurstvo je nastopil v soboto popoldan. V
nedeljo je v dežurstvu pregledal 45 bolnikov, opravil je 7 hišnih obiskov.
Ob dveh ponoči med nedeljo in ponedeljkom je zazvonil
telefon. Klicala ga je nezakonska partnerka njegovega bolnika, znanega
45-letnega alkoholika in povedala, da se njen partner slabo počuti, pogovarjati
po telefonu se ne želi, njo pa skrbi. Ker imajo pri hiši avto in ker je ženska
tudi voznica, ji je zdravnik predlagal, da partnerja prepelje z avtom v
ambulanto. Ženska tega ni storila, ker je njen partner medtem zaspal. Bil je
vinjen in si ni želel obiska v ambulanti, hotel je, da ga zdravnik pogleda
doma.
Zdravnik je zaskrbljeno čakal na njun prihod, a ju ni
bilo.
Zjutraj je klicala zdravnika ponovno ob 6. zjutraj, ker
je bil partner zelo slab. Zdravnik je počakal na predajo službe ob 6.30.
Njegova namestnica se je odpravila na obisk. Med potjo se je izgubila. Šla je s
svojim avtomobilom za hišne obiske.
Ob prihodu je bil bolnik
šokiran, krvavel je iz črevesja. Poklicala je rešilno službo. Ti so prišli čez 20
minut. Bolnik je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je umrl.
Demonstracije
Demonstracije
specifičnih veščin iz družinske medicine so:
−
Uporaba
pršilnika
−
Priprava
injekcije
−
Merjenje
KT
−
Merjenje
PEF
−
Vodenje
posveta
Vaje
Vaje
predstavljajo temeljni del pouka. Potekajo v malih skupinah pod vodstvom
asistenta. Oblike vaj so naslednje:
- Predstavitev kliničnih primerov
Predstavitve
kliničnih primerov potekajo po logiki problemsko naravnanega pouka: v prvi fazi
se predstavi klinični problem, opredeli se nejasnosti in naloge, v drugi fazi
(čez en teden) se predstavi rešitev problema. Študentje vmesni čas porabijo za
to, da poiščejo rešitve. Izbor kliničnih primerov je v začetku prepuščen
asistentu, kasneje pa študentom na osnovi zanimivih primerov iz prakse. Pri tem
izboru je potrebno paziti, da ne gre za prikaz eksotike,
ampak značilnih situacij iz stroke.
Del
iskanja rešitev se lahko opravi kar v sobi, kjer poteka pouk: iskanje
literature preko interneta in prikaz rešitev.
- Učenje sporazumevanja ob uporabi videa
Učenje
sporazumevanja ob uporabi videa predstavlja nadgradnjo predstavitve kliničnih
primerov. Poteka pod vodstvom asist. Deana Klančiča, ki koordinira
pripravo igralcev. Namen tega učenja je vaditi sporazumevanje ob predhodnem
ustreznem kliničnem znanju, zato je potrebno poskrbeti za uskladitev enega in
drugega.
Seminarske naloge
Študentje morajo samostojno predstaviti po eno seminarsko
nalogo. Priprava seminarske naloge poteka po naslednjem postopku:
1.
Navodila
za seminarsko nalogo poda študentom asistent, ki jih vodi. Z njimi se dogovori
o načinu, kako naj jo predstavijo, o kontaktnem asistentu, ki jim bo pomagal
pripraviti seminarsko nalogo, ter o času, ko bo na sporedu. Študente naj
vzpodbudi k inovativnemu prikazovanju.
2.
Študenti
pripravijo seminarsko nalogo v sodelovanju z asistentom, ki je za seminarsko
nalogo odgovoren. Najmanjši čas za pripravo seminarske naloge je 14 dni. V tem
času morajo študentje pripraviti pisni izdelek. Ta naj ne obsega več kot 3
strani.
Seminarska naloga se lahko izvede šele takrat, ko je
pisni izdelek pregledal in odobril asistent, ki je odgovoren za določen sklop
seminarjev ali asistent, ki vodi vaje oz. skupino.
I. Organizacija dela
V vsaki skupini se zadolži
enega ali dva študenta, da pripravite odgovor na naslednja vprašanja:
Skupina 1: “Zaposlili ste se na novem delovnem mestu. Ker
ravnokar prenavljajo zdravstveni dom (ambulanto), so vam dali na voljo, da se
sami odločite, kakšno opremo potrebujete. Napišite seznam potrebne opreme in
kakšne prostore boste potrebovali.”
Kontaktni asistent: Darinka Klančar
Skupina 2: Prevzeli ste ambulanto, v kateri je
registriranih 1800 ljudi. Naredite načrt poslovanja tako, da boste finančno
preživeli. Kolikšen kredit potrebujete za začetek poslovanja? Kje bodo vaši
stroški in vaši prihodki?
Kontaktni asistent: Dean Klančič
Skupina 3: “Postali ste vodja službe splošne medicine v
zdravstvenem domu. Teoretično imate na voljo neomejeno zaposlovanje. Oskrbovali
boste populacijo 10.000 bolnikov vseh starosti. Pridite z utemeljitvijo, kakšno
strukturo kadra potrebujete in zakaj. Kako boste pridobivali dohodek?”
Kontaktni asistent: Darinka Klančar (glej prilogo!)
Vsak vodja skupine
predstavi rezultate svojega dela kot elaborat. Predstavitev traja 15 minut.
Sledi diskusija o potrebnosti ali nepotrebnosti posameznih ukrepov, pri čemer
se študenti trudijo kritizirati. Moderator skrbi, da
študenti ne govorijo neumnosti.
II. Kakovost
V vsaki skupini se zadolži
enega ali dva študenta, da pripravite odgovor na naslednja vprašanja:
Skupina 1: »Vaš
mentor je dobil v nadzor njegovo predpisovanje zdravil. Očitajo mu neustrezno
predpisovanje zdravil….«
Priloži se ena od analiz specializantov.
Kontaktni asistent: Nena Kopčavar Guček
Skupina 2: »Direktor
firme se je pritožil nad zdravnikom, da so njegovi delavci preveč v bolniškem staležu. Zagrozil je, da bo o stvari obvestil Zavod za
zdravstveno zavarovanje, ki bo ustrezno ukrepal…«
Priloži se ena od analiz specializantov.
Kontaktni asistent: Gojimir
Žorž
Skupina 3: »Lokalna
bolnišnica se je odločila, da bo omejila dostop do specialistične službe. Ker
nameravajo stvar speljati kakovostno, so se dogovorili, da bodo prišli k vam v
ambulanto in se pogovorili o tem, kako zmanjšati število napotitev in predvsem
izboljšali njihovo kakovost. Vam so dali nalogo, da pripravite predloge z vaše
strani. Kaj boste predlagali?«
Kontaktni asistent: Gordana Živčec-Kalan
III.
Življenjski slog
Skupina 1: Preventivni programi
Naloga: Gospod R.R., 36 let, se
je odločil za »generalni« pregled, ker je sodelavec doživel srčni napad. Kam
naj se obrne? Pripravite načrt pregleda in možne izide!
Mentor naj vam omogoči pogovor in ogled preventivnih programov, ki potekajo v okviru njegovega zdravstvenega doma!
Ø
kaj
je primarna, sekundarna in terciarna preventiva
Ø
vrste
preventivnih programov v Sloveniji na kratko
(preventivni programi v otroštvu, preventivni programi v šolskem obdobju,
preventiva v odraslem obdobju, preventivni programi v nosečnosti, preventiva v
starosti, preventivni programi na delovnem mestu)
Ø
preventivni
programi v ambulantah DM/SM v Sloveniji- podrobno:
Ø
Zakaj?
Ø
Komu?
Ø
Kako?
Ø
Kdo?
Ø
zaključek,
ukrepanje, kontrole
Kontaktni asistent: Mateja Bulc
Naloga:
a.
predstavite primer iz ambulante
(Bolnika (-ko) pri jemanju anamneze povprašate še o družini, partnerju (-ki) in morebitnih problemih na tem področju) ali
b.
pripravite vinjeto na temo spolnost, jo odigrajte in komentirajte!
V predstavitev vpletite:
Ø
motnje
v spolnosti
Ø
variacije
spolnih nagnjenj, odnos družbe do “drugačnih” pri nas
Ø
bolezni
in zdravila, ki vplivajo na spolnost
Ø
vpliv
spolnosti na bolezen in zbolevanje
Ø
miti
in dejstva o spolnosti
Ø
“družinski”
problemi in kdaj pomisliti nanje
Ø
možnosti
zdravnika družinske medicine
Ø
razlogi
za napotitev
Kontaktni asistent: Mateja Bulc
Skupina 3: Zdrav življenjski slog
Naloga:
Gospa M.N., 46 let, je veliko prebrala o zdravem načinu
prehranjevanja in želi vaš nasvet. Kako boste odgovorili?
(M.N, 46, doslej
zdrava, mati in stric sladkorna bolnika, oče hipertonik,
hiperlipemik, dela na vodilnem delovnem mestu, nima
časa za rekreacijo, veliko bere)
- kdaj in kako svetujemo bolnikom
živeti zdravo- prehrana, telesna dejavnost, spolnost, telesna teža,
kajenje, alkohol
- ali obstojajo utemeljitve o
učinkovitosti preventivnih programov? Na čem so zasnovane?
- ali obstajajo morda etične dileme,
povezane z zdravim življenjskim slogom?
Kontaktni asistent: Igor Švab
IV.
Družina
Opis družine je
temeljna zadolžitev študenta. Predložen mora biti najkasneje v 4. tednu, da je
še možno popraviti izdelke. Opis družine mora biti pripravljen v elektronski in
papirnati obliki. Vsebovati mora naslednje elemente:
Priprava
poročila o družini je obvezna za vsakega študenta, ker predstavlja temelj
zaključnega razgovora. Poročilo o družini vsebuje družinsko drevo (“družinogram”), družinski profil in družinsko problemsko
listo. Namen te naloge je, da se študent podrobneje spozna z družino in njenim
delovanjem. Pri tem odkriva kako delovanje družine vpliva na nastanek in razvoj
bolezni in obratno.
Družino,
ki jo študent obišče, določi mentor, ki pridobi tudi soglasje družine za
sodelovanje pri pouku. Za točen čas obiska družine se študent dogovori
samostojno. Poročilo o družini naj zajame vsaj tri generacije, ni pa nujno, da
vse tri generacije živijo skupaj. Zaradi varovanja osebnih podatkov so imena
družinskih članov lahko izmišljena, ravno tako naslov. Na lastno željo ali na
željo kateregakoli družinskega člana lahko študentje po opravljenem zaključnem
razgovoru poročilo zadržijo, en izvod poročila pa je namenjen mentorju. Poročilo
naj bo izčrpno (približno 5 tipkanih strani) in mora vsebovati:
Ø
družinsko drevo
Razvidne morajo biti naslednje značilnosti družine:
−
število
družinskih članov
−
njihova
starost in spol
−
poroke
in ločitve
−
njihovi
najpomembnejši zdravstveni problemi oz. dejavniki tveganja
−
pri
umrlih družinskih članih je treba napisati vzrok smrti
−
skupno
gospodinjstvo
−
najpomembnejši odnosi
(navezanost, sovraštvo itd.)
Ø
družinski profil
Družinski profil naj vsebuje naslednje podatke:
−
tip družine
−
stopnjo družinskega ciklusa
−
družinski APGAR I in APGAR
II
−
kratek opis medsebojnih
odnosov
−
kdo predstavlja
dominantnega družinskega člana
−
družinska vloga posameznega
družinskega člana
−
reakcije družine na bolezen
−
etnično in kulturno ozadje
−
družinska anamneza: dedne
bolezni in obremenjenosti
−
rekreacija in preživljanje
prostega časa
−
družinsko okolje: opis
doma, higienskih razmer, urejenosti
−
ekonomsko stanje družine
−
odnos do zdravja in
zdravstvene službe: stopnja samozdravljenja, skrb za
zdrav način življenja
Ø
družinska problemska lista