Opombe
Diaprojekcija
Oris
1
Zadovoljstvo bolnikov
z zdravnikom družinske medicine
  • Janko KERSNIK
2
Kaj je zadovoljstvo bolnikov?
  • je izraženo bolnikovo dojemanje lastne izkušnje z zdravnikom…
  • je sestavni del kakovosti
  • je pomemben družbeni izid
  • je eden kazalcev kakovosti
3
Zakaj je pomembno zadovoljstvo?
  • moderno
  • eden kazalcev kakovosti
  • bolj zadovoljni bolniki izberejo/ostanejo pri istem zdravniku
  • bolj zadovoljni se manj pogosto pritožijo ali tožijo
  • bolj zadovoljni dosežejo boljše zdravstvene izide


4
Kaj vpliva na zadovoljstvo?
  • stik z zdravnikom/zdravstveno službo
  • bolnikova pričakovanja
  • izid
  • lastnosti bolnika,  zdravnika, okolja,  sistema zdravstvenega varstva
5
Kako merimo zadovoljstvo?
  • posredno:
    • število obiskov
    • zamenjave
    • pritožbe
  • neposredno:
    • intervju
    • vprašalnik
  • Kakšno je vaše mnenje o vašem zdravniku družinske medicine
  • EUROPEP vprašalnik




  • Slovenska različica



6
Namen
  • ugotoviti raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske medicine
  • pripraviti predloge, ki naj bi omogočali izboljšanje kakovosti na tem področju
7
Cilji
  • oceniti zanesljivost instrumenta
  • izmeriti raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske medicine v Sloveniji
  • primerjati raven zadovoljstva naših bolnikov in bolnikov v drugih evropskih državah
  • ugotoviti vplive lastnosti bolnika,  zdravnika, ambulante in sistema zdravstvenega varstva
  • izdelati model, ki pojasnjuje visoko raven zadovoljstva


8
Hipoteze
  • Raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske medicine v Sloveniji je enaka kot v ostalih evropskih državah.
  • Nekatere vidike zadovoljstva, ki se nanašajo na medosebne odnose in sporazumevanje, ocenjujejo bolniki v Sloveniji drugače kot v drugih sistemih zdravstvenega varstva.
  • Z multivariatnim modelom je mogoče pojasniti razlike v zadovoljstvu z lastnostmi bolnika, lastnostmi zdravnika, lastnostmi ambulante in s sistemom zdravstvenega varstva.


9
Metode in preiskovanci
  • anketa: mednarodno izdelan vprašalnik
  • neposredno razdeljevanje 60 zaporednim polnoletnim bolnikom po obisku pri zdravniku
  • stratificiran vzorec: mesto - vas, posamezna - skupinska ambulanta
  • anonimno, izpolnjevali doma in vrnili po pošti
  • opomnik
  • analize: t-test, hi-kvadrat, analiza zanesljivosti multipla logistična regresija


10
Rezultati 1/11 - opis vzorca
  • 1809/2160 (83,8 %) odgovorov
  • 18 do 98 let, povprečno 50,9 let
  • 647 (36,0 %) moških in 1149 (64,0 %) žensk
  • 930 (51,8%) s srednjo, višjo ali visoko šolo,
  • 882 (49,2 %) imelo kronično bolezen
11
Rezultati 2/11 - opis vzorca
  • zdravstveno stanje 73,8/100 točk
  • trenutno zdravje na vizualni analogni lestvici ocenili s povprečno z 62,0 točkami
  • 867 (48,5 %) pa 5 točk ali več na Duke-AD
  • 543 (30,7 %) bolnikov je zaradi svojih zdravstvenih težav v enem letu potrebovalo nujno zdravniško pomoč
12
Rezultati 3/11 - opis vzorca
  • 0 do 80 obiskov, v povprečju 6,7
  • 231 (13%) hišni obisk
  • 139 (7,9%) dežurni hišni obisk
  • 583 (32,9 %) v dežurni ambulanti
  • 783 (44,0%) v bolnišnici ali pri specialistu
  • 681 (39,3%) zdravilo samih
  • 111 (6,3%) obiskalo alternativnega zdravilca
13
Rezultati 4/11 - analiza zanesljivosti
  • analiza zanesljivosti slovenskega prevoda vprašalnika EUROPEP: Alfa = 0,9338
  • prvi faktor - zdravnikovo delo - vprašanja od 1 do 17 ter 22. in 23. (pojasnjuje 44,8 % variabilnosti)
  • drugi faktor – organizacija dela - vprašanji 18 in 19 (pojasnjuje 10,1 % variabilnosti)
  • tretji faktor – stiki po telefonu - vprašanji 20 in 21 (pojasnjuje 6,0 % variabilnosti)


14
Rezultati 5/11 - zadovoljstvo bolnikov
  • povprečna ocena skupnega zadovoljstva bolnikov pri posameznih zdravnikih je bila med 73,4 in 97,1 točko, povprečno 86,6 točk
  • prvi faktor - zdravnikovo delo – so bolniki ocenili s 86,2 točkama
  • drugi faktor – organizacijo dela - so bolniki ocenili s 83,0 točkami
  • tretji faktor – stike po telefonu – z 90,7 točkami
15
Rezultati 6/11 - zelo zadovoljni
  • z zaupnostjo podatkov (74 %),
  • z zdravnikovo pripravljenostjo poslušati jih (69 %) in
  • z možnostjo dobiti informacije po telefonu (72 %)
16
Rezultati 7/11 - manj zadovoljni
  • s čakanjem v čakalnici (24 %),
  • z zdravnikovim zanimanjem za osebne probleme (47 %),
  • s časom, ki jim ga je zdravnik namenil med posvetom (51 %) in
  • z zdravnikovimi spretnostmi sporazumevanja, oziroma sproščanja napetosti pri bolnikovem poročanju o problemih (52 %)
17
Rezultati 8/11 - primerjava z Evropo
  • najnižja povprečna ocena skupnega zadovoljstva v posamezni državi 70,4 točk na Finskem
  • v Sloveniji 86,6 točke
  • najvišja pa 89,3 točke v Švici
18
Rezultati 9/11 - primerjava z Evropo
19
Rezultati 10/11 - primerjava z Evropo
  • naši bolniki nižje ocenili
    • zdravnikovo zanimanje za osebne probleme in
    • zdravnikovo sposobnost vodenja sproščajočega pogovora
  • bolje so ocenili
    • hitro olajšanje težav,
    • hiter dostop do zdravnika po telefonu in
    • možnost dobiti nasvet po telefonu
20
Rezultati 11/11 - večje zadovoljstvo
  • višja starost bolnika,
  • večje število obiskov v ambulanti,
  • bolnikovo zadovoljstvo z organizacijo sistema zdravstvenega varstva,
  • nižja ocena zdravja,
  • manjša prisotnost znakov anksioznosti in depresije,
  • manj hišnih obiskov dežurnega zdravnika,
  • večje število hišnih obiskov in
  • vpeljan sistem naročanja na pregled
21
Sklepi in predlogi 1/5
  • Vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z delom zdravnika družinske medicine EUROPEP se je izkazal kot veljaven, zanesljiv in sprejemljiv instrument za merjenje zadovoljstva v slovenski družinski medicini, zato ga lahko uporabimo pri strokovnem nadzoru s svetovanjem za ocenjevanje kakovosti dela zdravnika družinske medicine.
22
Sklepi in predlogi 2/5
  • Slovenski bolniki so v povprečju zadovoljni z delom zdravnika družinske medicine, manj pa so zadovoljni z reševanjem svojih čustvenih in duševnih težav.
  • Na zadovoljstvo bolnikov vplivajo lastnosti bolnika, lastnosti zdravnika, lastnosti ambulante in organizacija sistem zdravstvenega varstva.
  • Zadovoljstvo bolnikov z zdravnikom družinske medicine v Sloveniji je visoko in primerljivo z zadovoljstvom bolnikov v Evropi.
23
Sklepi in predlogi 3/5
  • v delo v družinski medicini naj vstopajo zdravniki po končani specializaciji iz družinske medicine
  • potreben pouk sporazumevanja med zdravnikom in bolnikom, obravnave psihosocialnih težav bolnikov ter metod vključevanja bolnikovih pogledov v zdravstveno oskrbo
  • omogočiti zdravnikom brezplačen dostop do interneta in uvajanje modernih tehnologij v osnovno zdravstveno dejavnost
24
Sklepi in predlogi 4/5
  • nižji normativ za delo v družinski medicini, ki bo omogočal, da bo imel zdravnik dovolj časa za posvet
  • dosledno morajo uvesti naročanje na uro in izboljšati dostopnost zdravnika po telefonu
  • omogočiti pogoje za izvajanje hišnih obiskov, ki ostajajo prvobitna oblika dela v družinski medicini
  • za vključevanje bolnikov je potrebno organizirati in popularizirati pritožni sistem, katerega del je tudi merjenje zadovoljstva bolnikov
25
Sklepi in predlogi 5/5
  • svetovanje po telefonu potrebno vključiti med storitve, ki jih je v Sloveniji moč opravljati,
  • nadaljnje raziskave:
    • na naključnem vzorcu zdravnikov/bolnikov
    • vplive različnih dejavnikov na zadovoljstvo
    • izdelati vprašalnike o zadovoljstvu bolnikov z dežurno službo, z nujnimi hišnimi obiski in z nujno medicinsko službo ter vprašalnik o zadovoljstvu staršev z oskrbo otrok v osnovnem zdravstvu
26
 
27
 
28
"… zato je prav,"
  • … zato je prav, da spoznamo vse poglede, saj zadovoljstvo bolnikov ni končni cilj, temveč ena izmed poti k njihovi boljši oskrbi.