|
1
|
|
|
2
|
- je izraženo bolnikovo dojemanje lastne izkušnje z zdravnikom…
- je sestavni del kakovosti
- je pomemben družbeni izid
- je eden kazalcev kakovosti
|
|
3
|
- moderno
- eden kazalcev kakovosti
- bolj zadovoljni bolniki izberejo/ostanejo pri istem zdravniku
- bolj zadovoljni se manj pogosto pritožijo ali tožijo
- bolj zadovoljni dosežejo boljše zdravstvene izide
|
|
4
|
- stik z zdravnikom/zdravstveno službo
- bolnikova pričakovanja
- izid
- lastnosti bolnika, zdravnika,
okolja, sistema zdravstvenega
varstva
|
|
5
|
- posredno:
- število obiskov
- zamenjave
- pritožbe
- neposredno:
- Kakšno je vaše mnenje o vašem zdravniku družinske medicine
- EUROPEP vprašalnik
- Slovenska različica
|
|
6
|
- ugotoviti raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske
medicine
- pripraviti predloge, ki naj bi omogočali izboljšanje kakovosti na
tem področju
|
|
7
|
- oceniti zanesljivost instrumenta
- izmeriti raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske
medicine v Sloveniji
- primerjati raven zadovoljstva naših bolnikov in bolnikov v drugih
evropskih državah
- ugotoviti vplive lastnosti bolnika,
zdravnika, ambulante in sistema zdravstvenega varstva
- izdelati model, ki pojasnjuje visoko raven zadovoljstva
|
|
8
|
- Raven zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika družinske medicine v
Sloveniji je enaka kot v ostalih evropskih državah.
- Nekatere vidike zadovoljstva, ki se nanašajo na medosebne odnose in
sporazumevanje, ocenjujejo bolniki v Sloveniji drugače kot v drugih
sistemih zdravstvenega varstva.
- Z multivariatnim modelom je mogoče pojasniti razlike v zadovoljstvu
z lastnostmi bolnika, lastnostmi zdravnika, lastnostmi ambulante in s
sistemom zdravstvenega varstva.
|
|
9
|
- anketa: mednarodno izdelan vprašalnik
- neposredno razdeljevanje 60 zaporednim polnoletnim bolnikom po obisku
pri zdravniku
- stratificiran vzorec: mesto - vas, posamezna - skupinska ambulanta
- anonimno, izpolnjevali doma in vrnili po pošti
- opomnik
- analize: t-test, hi-kvadrat, analiza zanesljivosti multipla
logistična regresija
|
|
10
|
- 1809/2160 (83,8 %) odgovorov
- 18 do 98 let, povprečno 50,9 let
- 647 (36,0 %) moških in 1149 (64,0 %) žensk
- 930 (51,8%) s srednjo, višjo ali visoko šolo,
- 882 (49,2 %) imelo kronično bolezen
|
|
11
|
- zdravstveno stanje 73,8/100 točk
- trenutno zdravje na vizualni analogni lestvici ocenili s povprečno
z 62,0 točkami
- 867 (48,5 %) pa 5 točk ali več na Duke-AD
- 543 (30,7 %) bolnikov je zaradi svojih zdravstvenih težav v enem letu
potrebovalo nujno zdravniško pomoč
|
|
12
|
- 0 do 80 obiskov, v povprečju 6,7
- 231 (13%) hišni obisk
- 139 (7,9%) dežurni hišni obisk
- 583 (32,9 %) v dežurni ambulanti
- 783 (44,0%) v bolnišnici ali pri specialistu
- 681 (39,3%) zdravilo samih
- 111 (6,3%) obiskalo alternativnega zdravilca
|
|
13
|
- analiza zanesljivosti slovenskega prevoda vprašalnika EUROPEP: Alfa =
0,9338
- prvi faktor - zdravnikovo delo - vprašanja od 1 do 17 ter 22. in 23.
(pojasnjuje 44,8 % variabilnosti)
- drugi faktor – organizacija dela - vprašanji 18 in 19 (pojasnjuje 10,1 %
variabilnosti)
- tretji faktor – stiki po telefonu - vprašanji 20 in 21 (pojasnjuje 6,0 %
variabilnosti)
|
|
14
|
- povprečna ocena skupnega zadovoljstva bolnikov pri posameznih
zdravnikih je bila med 73,4 in 97,1 točko, povprečno 86,6
točk
- prvi faktor - zdravnikovo delo – so bolniki ocenili s 86,2 točkama
- drugi faktor – organizacijo dela - so bolniki ocenili s 83,0
točkami
- tretji faktor – stike po telefonu – z 90,7 točkami
|
|
15
|
- z zaupnostjo podatkov (74 %),
- z zdravnikovo pripravljenostjo poslušati jih (69 %) in
- z možnostjo dobiti informacije po telefonu (72 %)
|
|
16
|
- s čakanjem v čakalnici (24 %),
- z zdravnikovim zanimanjem za osebne probleme (47 %),
- s časom, ki jim ga je zdravnik namenil med posvetom (51 %) in
- z zdravnikovimi spretnostmi sporazumevanja, oziroma sproščanja
napetosti pri bolnikovem poročanju o problemih (52 %)
|
|
17
|
- najnižja povprečna ocena skupnega zadovoljstva v posamezni državi
70,4 točk na Finskem
- v Sloveniji 86,6 točke
- najvišja pa 89,3 točke v Švici
|
|
18
|
|
|
19
|
- naši bolniki nižje ocenili
- zdravnikovo zanimanje za osebne probleme in
- zdravnikovo sposobnost vodenja sproščajočega pogovora
- bolje so ocenili
- hitro olajšanje težav,
- hiter dostop do zdravnika po telefonu in
- možnost dobiti nasvet po telefonu
|
|
20
|
- višja starost bolnika,
- večje število obiskov v ambulanti,
- bolnikovo zadovoljstvo z organizacijo sistema zdravstvenega varstva,
- nižja ocena zdravja,
- manjša prisotnost znakov anksioznosti in depresije,
- manj hišnih obiskov dežurnega zdravnika,
- večje število hišnih obiskov in
- vpeljan sistem naročanja na pregled
|
|
21
|
- Vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z delom zdravnika družinske medicine
EUROPEP se je izkazal kot veljaven, zanesljiv in sprejemljiv instrument
za merjenje zadovoljstva v slovenski družinski medicini, zato ga lahko
uporabimo pri strokovnem nadzoru s svetovanjem za ocenjevanje kakovosti
dela zdravnika družinske medicine.
|
|
22
|
- Slovenski bolniki so v povprečju zadovoljni z delom zdravnika
družinske medicine, manj pa so zadovoljni z reševanjem svojih
čustvenih in duševnih težav.
- Na zadovoljstvo bolnikov vplivajo lastnosti bolnika, lastnosti
zdravnika, lastnosti ambulante in organizacija sistem zdravstvenega
varstva.
- Zadovoljstvo bolnikov z zdravnikom družinske medicine v Sloveniji je
visoko in primerljivo z zadovoljstvom bolnikov v Evropi.
|
|
23
|
- v delo v družinski medicini naj vstopajo zdravniki po končani
specializaciji iz družinske medicine
- potreben pouk sporazumevanja med zdravnikom in bolnikom, obravnave
psihosocialnih težav bolnikov ter metod vključevanja bolnikovih
pogledov v zdravstveno oskrbo
- omogočiti zdravnikom brezplačen dostop do interneta in
uvajanje modernih tehnologij v osnovno zdravstveno dejavnost
|
|
24
|
- nižji normativ za delo v družinski medicini, ki bo omogočal, da bo
imel zdravnik dovolj časa za posvet
- dosledno morajo uvesti naročanje na uro in izboljšati dostopnost
zdravnika po telefonu
- omogočiti pogoje za izvajanje hišnih obiskov, ki ostajajo prvobitna
oblika dela v družinski medicini
- za vključevanje bolnikov je potrebno organizirati in popularizirati
pritožni sistem, katerega del je tudi merjenje zadovoljstva bolnikov
|
|
25
|
- svetovanje po telefonu potrebno vključiti med storitve, ki jih je v
Sloveniji moč opravljati,
- nadaljnje raziskave:
- na naključnem vzorcu zdravnikov/bolnikov
- vplive različnih dejavnikov na zadovoljstvo
- izdelati vprašalnike o zadovoljstvu bolnikov z dežurno službo, z
nujnimi hišnimi obiski in z nujno medicinsko službo ter vprašalnik o zadovoljstvu
staršev z oskrbo otrok v osnovnem zdravstvu
|
|
26
|
|
|
27
|
|
|
28
|
- … zato je prav, da spoznamo vse poglede, saj zadovoljstvo bolnikov ni
končni cilj, temveč ena izmed poti k njihovi boljši oskrbi.
|