|
1
|
- Doc. dr. Janko Kersnik,
- ZP Kranjska Gora, ZD Jesenice
|
|
2
|
- Ekonomska revščina
- Bivanjska revščina
- Kulturna revščina
- Intelektualna revščina
- Osebnostna revščina
- Duhovna revščina
- Zdravstvena revščina
|
|
3
|
- Najpreprostejša in najredkejša oblika revščine
- Prizadene tiste, ki v zelo kratkem času izgubijo ustaljen(e)
materialni(e) vir(e)
- Rešljiva na treh ravneh
- “Podarimo jim ribo” – dobrodelnost
- “Naučijo se ribariti” – prepuščeni sami sebi
- “Postanejo vegetarijanci” – vegetirajo
|
|
4
|
- Imajo hišo/stanovanje, pa nimajo doma
- TV oltar, knjižne kulise, sterilnost
- Dom ohrani zgolj funkcijo motela
- Gradnja infrastrukture je pokopala medosebne odnose, spodbujala
alkoholizem, odtujila drug od drugega
- Hiša je zunanji poudarek težnje po “fasadi”
|
|
5
|
- S pregonom vere in kasneje komunizma je večina ostala brez globalne
pripadnosti
- Meje nove države so za krajši čas postavile nek okvir
identifikacije
- Dvoboj med nacionalno zamejenostjo in globalizacijskimi pritiski
- Paradoks - Cenjena Kulturna revščina vrednota, ki je tudi dobro
tržno blago
|
|
6
|
- Dolga leta zanemarjena vrednost znanja
- Kljub večjemu poudarku na znanju, je ta predvsem na ravni “znajdi
se” znanja
- Vidne osebnosti so le praktični politiki
- Potencialne vidne osebnosti so utonile v politiki
- V neizprosni tekmi zmaguje IMETI pred BITI
|
|
7
|
- Kaj me veseli?
- Izguba/pomanjkanje ciljev
- Izguba/pomanjkanje orientacije
- Pomanjkanje medosebne povezanosti, topline, čustvene opore,
empatije
- FASADA je pred NOTRANJOSTJO
- Obremenjenost z videzom
|
|
8
|
- Večina ljudi nima nikakršnega svetovnega nazora
- Mnogi nimajo sistema črpanja moči iz duhovnih virov
(literatura, slikarstvo, glasbena, gledališka… umetnost)
- Zakrnela osebna ustvarjalnost
- Prepustitev komercialnemu toku in zbiru meril, kaj je duhovna kakovost
|
|
9
|
- Socialna ureditev na nek način omogoča določeno stopnjo
pravičnosti in s prisilo relativno zdravstveno zaščito
večine skupin prebivalcev (cepljenje, preventivni pregledi…)
- Izjemen vpliv intelektualne, osebnostne in duhovne revščine na
nastanek bolezni in na način reševanja zdravstvenih problemov.
|
|
10
|
- Ljudje v Sloveniji so ekonomsko relativno dobro preskrbljeni: konec
šestdesetih so se izkopali iz pomanjkanja prehranskih dobrin, konec
sedemdesetih iz stanovanjskih stisk, v osemdesetih so množično
začeli potovati po svetu in v devetdesetih okusili še slasti osebne
in premoženjske svobode. V prihodnje bodo morali znati vse to užiti v
osebnostno korist sebi in lastnim otrokom.
|