Usklajena stališča Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino, Katedre za družinsko medicino pri MF v Ljubljani, Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega društva.

Datum: september 2003.

1. Podpiramo racionalizacijo na področju predpisovanja zdravil in uporabo cenejših paralel.

2. Opozarjamo, da bo večina težav nastopila v ordinacijah v osnovni zdravstveni dejavnosti. Te težave bodo naslednje:

− Že tako preobremenjeni zdravniki se bodo morali dodatno odločati ne samo o ustreznem zdravljenju, temveč tudi o ceni določenega zdravila. Ukrep, ki predvideva, da bo zdravnik ob vsakem predpisovanju zdravil (kar se dogaja dnevno v povprečni ambulanti vsaj 50-krat!) pregledoval še tiskane cenike zdravil, ni resen in kaže na popolno nepoznavanje dela stroke, ki bo ukrep izvajala. Izbiranje zdravil po kriteriju stroke in cene je možen dovolj varno le z elektronsko podporo. Tak način spreminjanja zdravil in terapije (do česar bo prihajalo masovno!) bo lahko privedel do zmede v jemanju zdravil, saj bodo marsikateri pacient verjetno jemali dvojna zdravila (stara iz zaloge in nova po zamenjavi), kar bo lahko privedlo do resnih posledic. (Na primer jemanje dvojnih doz zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku, prekomernemu padcu krvnega tlaka, omoticam, padcem, zlomov kolkov.)

− Vprašljivo je, kako bodo te spremembe vplivale na zaupanje zavarovancev v zdravnika.

Razčistiti je treba vprašanje odgovornosti za zaplete, ki bi nastali ob zamenjavi zdravila, ki je zdravnik ni odobril.

Vprašljiv je časovni interval sprememb cen in s tem aktualno najcenejših bistveno podobnih zdravil, lahko se zgodi, da bodo spremembe večkrat letno, kar kaže že pretekla izkušnja iz dela komisije za razvrščanje na liste pri ZZZS, kjer se ni spoštovala v začetku sprejeta odločitev o samo 2 x letni menjavi razporeditve. Liste, omejitve predpisovanje z zvezdicami, sedaj pa še cene bodo postali popolnoma nepregleden sistem. Lahko se bo zgodilo, da bo zavarovanec prejel ob vsakem obisku novo zdravilo za isto bolezen. Nevarne okoliščine predstavljajo nadomeščanja, dežurstva, nujni sprejemi v bolnišnico, bolniki, ki prejemajo zdravila pod nadzorstvom skrbnikov, domovi za ostarele, zlasti pa

Starejši bolniki nad 65 let z nekaj kroničnimi boleznimi, ki predstavljajo že sedaj problem glede uskladitve predpisanih zdravil.

3. Žal nam je, da je ministrstvo in ZZZS ukrep uvedlo brez kakršnegakoli resnega posvetovanja s stroko, ki bo imela s tem največ dela.

4. Predlagamo, da se zdravniki odločajo za generično pisati zdravila in odločitev o konkretnem preparatu prepustijo farmacevtom v lekarni, ki so za tako odločanje več kot ustrezno usposobljeni ( to je možno v skladu z najnovejšim pravilnikom po predpisovanju ).

Ob tem je potrebni izdelati dodaten popoln sistem varnosti glede označevanja in izdajanja zdravil (n. pr. lekarniška ovojnina za antihipertenziv) če bo lahko vsebovala vsakič drugo zdravil za isti namen). Na tej ovojnini mora pisati enalapril, če je bil na receptu generično predpisan enalapril, in ne izdano zdravilo npr. Olivin® ali Enap® ali Enazil® ali katero koli drugo zdravilo s tovarniškim imenom. Tega varnostnega ukrepa pravilnik ne vsebuje.

Obstoječe podatkovne zbirke o zdravilih ne omogočajo elektronskega generičnega predpisovanja in bi bilo le to v ambulantah, ki ga že uporabljajo, korak nazaj.

Še boljša se nam zdi možnost, da bi se končno izdelala računalniška podpora zdravnikovemu odločanju v ambulanti preko ustreznega računalniškega programa, ki ga ni na voljo.

Zavedamo se tudi, da tega ukrepa ni možno izvesti takoj, je pa nujen. Zato smo že novembra 2002 sprožili akcijo za elektronsko podporo kartoteki družinske medicine, in obvestili o tem prav vse pristojne organe, v tem predlogu je bila tudi že v naprej predvidena možnost elektronske podpore predpisovanja zdravil na tak način, kot se nam obeta sedaj, a je Ministrstvo za zdravje šele poleti letos imenovalo strokovno skupino, ki bo imela za naloge med drugimi tudi izdelavo smernic za elektronsko podporo dela zdravnikov družinske medicine.

Predlagamo, da se sprememba uvede zaenkrat poskusno in to samo s statini, kar je že predlagal RSK za družinsko medicino. V tem primeru bo šlo za nekaj zdravil, ki se jih ne bo težko zapomniti na pamet, obenem bodo pa prihranki že znatni. Nevarnosti so v tej skupini manjše kot pri antihipertenzivih.

Ostale spremembe naj sledijo počasi in varno hkrati z uvajanjem računalniške podpore in izobraževanjem zdravnikov in farmacevtov za njeno uporabo, ob informatizaciji zdravniških delovnih mest, kjer le te še ni. To je pa potrebno začeti nemudoma.