Sklep o vlogi zdravnika družinske medicine, pediatra in zdravnika šolske medicine na primarni ravni

 Šesta izredna seja Razširjenega strokovnega kolegija

 za družinsko medicino, 10.11. 2003

 

Skrb za zdravje otrok v Evropi

 

Zaradi resnosti problematike, ki se pojavlja predvsem v medijih in predstavlja odziv na predlagano reformo (bela knjiga), je RSK za družinsko medicino prosil za dodatne informacije mednarodno organizacijo zdravnikov družinske medicine European Union of General Practitioners - UEMO (http://www.uemo.org/). Ta organizacija je na zahtevo Slovenije naredila posebno poizvedbo o tem, kdo v Evropi skrbi za zdravstveno varstvo otrok na osnovni zdravstveni ravni in kakšne so zahteve po izobrazbi teh zdravnikov. Na poizvedbo je odgovorilo 12 držav: Nizozemska, Danska, Velika Britanija, Nemčija, Hrvaška, Luksemburg, Finska, Portugalska, Švedska, Madžarska, Norveška in Belgija. Skupni imenovalec odgovorov je, da zdravstveno varstvo otrok v veliki večini primerov izvajajo zdravniki družinske medicine, v nekaterih so zdravniki družinske medicine izključni izvajalci zdravstvenega varstva otrok na osnovni ravni (Nizozemska, Velika Britanija, Danska, Finska, Norveška). Najpogostejša rešitev je, da za zdravstveno varstvo otrok skrbijo tako družinski zdravniki kot pediatri, s tem, da so pediatri v manjšini. Nekatere (ne pa vse) države predpisujejo zdravnikom družinske medicine kroženje na bolnišničnih oddelkih otroških bolnišnic kot obvezni del specializacije iz družinske medicine, največkrat v trajanju 4 mesece. Najdaljše trajanje takega kroženja je 6 mesecev. V luči te analize sklepamo, da je stanje v Sloveniji v evropskem kontekstu prej izjema kot pravilo.

 

Ob primerjavi dostopnih podatkov o zdravstvenem stanju otrok nismo našli nikakršne povezave med zahtevo o oskrbi otrok na primarni ravni s strani pediatra in objektivnimi kazalci zdravstvenega stanja. Zaradi tega predvidevamo, da organizacija zdravstvenega varstva otrok s strani pediatra ali zdravnika družinske medicine nima bistvenega vpliva na zdravje otrok, če sta oba strokovnjaka ustrezno  izobražena.

 

Skrb za zdravje odraslih prebivalcev in ostarelih

 

Svobodna izbira zdravnika je pripeljala do dejstva, da ima vse več družinskih zdravnikov opredeljeno populacijo iz vseh starostnih skupin. Ob tem ima tudi vse več pediatrov in zdravnikov šolske medicine opredeljeno populacijo, ki sicer po Zakonu o zdravstveni dejavnosti “sodi” v obravnavo v splošno ambulanto (ker ni naravnega prirastka, ki bi sledil kapacitetam te službe).

 

Tabela 1. Skrb za zdravje prebivalcev vseh starosti po posamezni specialnosti primarnega zdravstvenega varstva (podatkovna zbirka Zdravniške zbornice Slovenije).

 

 

0-6 let

 

7-18 let

 

nad 18 let

 

ZDRAVNIKI Z LICENCO SPLOŠNE MEDICINE

23.057

20,8%

106.064

41,3%

1.404.962

93,4%

ZDRAVNIKI Z LICENCO PEDIATRIJE

82.697

74,4%

83.498

32,5%

34.040

2,3%

ZDRAVNIKI Z LICENCO ŠOLSKE MEDICINE

5.341

4,8%

66.963

26,1%

64.635

4,3%

Skupaj

111.095

 

256.525

 

1.503.637

1.871.257

 

Iz podatkov izhaja, da imajo pediatri opredeljene le še 74,4 % populacije otrok do 6 let in zdravniki splošne medicine že 20,8 % populacije do 6 let. Zdravniki šolske medicine pa imajo opredeljene le še 26,1 % populacije od 7 – 18 let, v primerjavi z zdravniki splošne medicine, ki imajo opredeljene 41,3% populacije od 7 – 18 let.

 

Tabela 2: Odstotek opredeljenih prebivalcev glede na licenco zdravnika in glede na starost opredeljene osebe (podatkovna zbirka Zavoda za zdravstveno zavarovanje)

 

SKUPAJ OPREDELJENI

SKUPAJ OPREDELJENI

0-6 let

7-18 let

nad 18 let

 

ŠTEVILO

%

%

%

ZDRAVNIKI Z LICENCO SPLOŠNE MEDICINE

1.537.158

1,5%

6,9%

91,4%

ZDRAVNIKI Z LICENCO PEDIATRIJE

200.236

41,3%

41,7%

17,0%

ZDRAVNIKI Z LICENCO ŠOLSKE MEDICINE

136.939

3,9%

48,9%

47,2%

 

Tabela 2 nam kaže, kakšen je odstotek opredeljenih oseb glede na licenco zdravnika, v skupnem številu zanj opredeljenih oseb. Pediatri imajo v svojih glavarinah že 17 % opredeljenih oseb starejših od 18 let, kar pa pomeni sicer le 2,3 % vse populacije te starostne skupine. Ob tem niso imeli nobenega dodatnega izobraževanja za to skupino prebivalstva. Šolski zdravniki imajo v svojih glavarinah 47,2% opredeljenih oseb starejših od 18 let, kar predstavlja 4,3 % vse populacije te starostne skupine.

 

Ker morajo vsi zdravniki družinske medicine, ki delajo v takoimenovanih polivalentnih ambulantah (to so ambulante, ki skrbijo tudi za zdravje in zdravljenje otrok) opraviti enoletno podiplomsko izobraževanje z naslovom Varstvo otrok in žena in ob ugotovitvi, da za specialiste pediatre in specialiste šolske medicine takšna zahteva ne velja, pričakujemo pravičnejši odnos do tako pomembne problematike, kot je zdravje prebivalcev. Predvsem pa je pomembno, da se v specialnostih, ki na primarni ravni prevzemajo skrb za zdravljenje odraslih in ostarelih (pediatrija, šolska medicina) uvede dodatno podiplomsko izobraževanje o specifiki bolezni v odrasli dobi in starosti.

 

Asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.

Predsednica

Razširjeni strokovni kolegij za

splošno/družinsko medicino

Dalmatinova 10

1000 Ljubljana

Člani:

Prof. dr. Igor Švab, dr. med.

Prim. mag. Anton Gradišek, dr. med.

Asist. Gordana Živčec-Kalan, dr. med

Franc Šuta, dr. med.

Majda Masten, dr. med.